fbpx

Zgodovina društva

Zgodovina društva

Prvi zapiski o čebelarstvu na Kranjskem segajo v davno deseto stoletje. Takrat so čebele domovale v votlih drevesih, nato jih je človek začel seliti v bližino svojega doma. Da je bilo čebelarjenje v Kranjski deželi že od nekdaj uspešno povejo podatki iz zapiskov od sedemnajstega stoletja naprej.

Čebelarji so se že v tistih časih zavedali, da je za uspešno čebelarjenje potrebno povezovanje. Tako so 14. aprila 1781 na Rodinah ustanovili družbo »ČEBELARSKA BRATOVŠČINA«. Njihov začetek se je hitro končal. Leta 1873 je bilo v Ljubljani ustanovljeno »KRANJSKO DRUŠTVO ZA UMNO ČEBELARSTVO«. Tudi to združenje je delovalo samo osem let. Leta 1882 se je na Kranjskem pojavila ideja za ustanovitev novega društva na širši osnovi. Pobudnik je bil tovarniški uradnik iz Jesenic, Janez Modic. Tako so 4. marca 1883 leta sklicali sestanek s 70 čebelarji v Lescah, kjer so se dogovorili o ustanovitvi »ČEBELARSKEGA IN SADJARSKEGA DRUŠTVA ZA KRANJSKO«. Društvo je prešlo v delovanje na občnem zboru 20. maja 1883. Ta datum pomeni hkrati tudi začetek povezovanja čebelarjev in nastanek Čebelarskega društva Radovljica, vendar je pod imenom kot ga poznamo danes začelo delovati kasneje.

Dogajanje od leta 1883 pa do konca druge svetovne vojne se je vrtelo okoli ustanavljanja in prekinjanja čebelarskih podružnic ipd. Oktobra 1945 je bila ustanovljena »Čebelarska zadruga Radovljica«, ki je pokrivala celoten okraj, nastale so podružnice v okoliških naseljih pod imenom »ČEBELARSKE DRUŽINE«.

Čebelarji se v zadrugah niso dobro počutili. Že leta 1948 so sklenili ukiniti zadrugo in zopet ustanovili »Zvezo čebelarskih društev« po okrajih pa čebelarska društva in čebelarske družine, ki so se vključila v Zvezo. Čebelarska zadruga Radovljica se je na občnem zboru 4. marca 1951 preimenovala v »ČEBELARSKO DRUŠTVO RADOVLJICA«. Vzpostavile so se plemenilne postaje, organizirala so se predavanja, odprla trgovina s čebelarskimi potrebščinami in leta 1953 se je pričelo s kuho voščin, izdelovanjem satnic ter prevozi čebel na pašo na Jelovico.

V Radovljici so se 7. februarja 1957 sestali zastopniki čebelarskih organizacij (od naših Resman in Benedičič), pokrajinskega muzeja Radovljica, centralnih muzejev iz Ljubljane in občinskih oblasti Radovljice (takratni župan Eržen), da ustanovijo vseslovenski čebelarski muzej v Radovljici, saj iz tega področja prihajajo znani čebelarji Anton Janša, Mihael Ambrožič in Jan Strgar. Otvoritev muzeja je bila 3. junija 1959. Trem velikim predstavnikom čebelarjenja na Gorenjskem je društvo izkazalo čast tudi s spomeniki, in sicer: 22. junija 1980 so postavili doprsni kip Antona Janše v alejo velikanov ob Osnovni šoli Žirovnica, 10. maja 1981 je društvo odkrilo spominsko ploščo Janu Strgarju na njegovi rojstni hiši na Lomu pri Bohinjski Bistrici ter leta 1983, ob praznovanju 100-letnice združevanja čebelarjev na območju Gorenjske, odkrilo spominsko ploščo še tretjemu predanemu čebelarju Mihaelu Ambrožiču na njegovi rojstni hiši v Mojstrani.

Naslednje leto 25. februarja 1984 je društvo v brezplačen najem prejelo občinske prostore za arhiv in sestanke in se hkrati preimenovalo v Čebelarsko društvo Radovljica-Jesenice.
Po osamosvojitvi Slovenije je prišlo do nove organiziranosti občin, kar je pomenilo, da so čebelarske družine lahko samostojno začele ustanavljati čebelarska društva. Leta 1997 se je tako razpustilo nekdanje ČD Radovljica-Jesenice in ustanovilo Čebelarsko društvo Radovljica pod okriljem družin Radovljica in Podnart-Kropa. Kasneje leta 2002 se je društvo skupaj z ostalimi predstavniki v regiji povezalo tudi v Čebelarsko zvezo Zgornje Gorenjske. Zaradi pomanjkanja lastnih prostorov ter stalnih selitev, se je v društvu kar nekaj časa oblikovala ideja o izgradnji čebelarskega doma. Izbira lokacije za Čebelarski center Gorenjske tako ni bila naključna, saj se to območje ponaša z močno tradicijo na področju čebelarstva.

Tedanji radovljiški župan in član ČD Radovljica, g. Janko Sebastjan Stušek, je 4. avgusta 2010 odkril temeljni kamen za pričetek gradnje Čebelarsko razvojno izobraževalnega centra Gorenjske in ima pri celotnem projektu tudi največje zasluge.

ČD Radovljica je na dan otvoritve, 14. junija 2012 prevzelo center v uporabo.
V letu 2012 je v ČD Radovljica včlanjenih 119 čebelarjev in čebelark, ki čebelarijo s približno 1300 čebeljimi družinami. V okviru društva deluje čebelarski krožek na OŠ F.S. Finžgarja v Lescah. Smo društvo, ki aktivno deluje v javnem interesu skrbimo za ohranjanje rastlinstva in živalstva predvsem pa naše čebele »Kranjske sivke« kar je dobro za ohranitev vsega človeštva in je splošno koristno.

Na našo skupno tradicijo moramo biti vsi izredno ponosni in jo jemati kot privilegij in ne zgolj kot dolžnost. In mi smo ponosni, da je naša čebelarska tradicija prehodila že kar lepo pot, saj bomo v letu 2013 praznovali že 130 let organiziranega čebelarstva.

 

 

Naj medi!

Pripravil: Jožef Korošec, predsednik ČD Radovljica