fbpx

Zanimivosti

Zanimivosti

Svetovni dan čebel - 20.maj

Zakaj obeležujemo svetovni dan čebel ravno 20. maja? Maj je mesec bujnega razvoja čebel in narave na severni polobli, na južni polobli pa je to jesenski čas, ko se pobirajo čebelji proizvodi in začne sezona uporabe medenih izdelkov.
20. maja se je tudi rodil eden največjih strokovnjakov o čebelah tistega časa – Anton Janša, slovenski čebelar, pionir sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov za čebele. Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju.

Fotografija osebe Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske/The Beekeeping centre.

Čebela v vlogi naravovarstvenice

Čebele imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Zagotavljajo opraševanje, zaradi katerega je pridelava hrane sploh mogoča. S tem pa varujejo in skrbijo za ekosisteme, živalske ter rastlinske vrste in tako prispevajo h genetski ter biotski raznovrstnosti.

Image result for biodiversity

 

Matični mleček proti staranju

Matični mleček iz žlez izločajo mlade čebele delavke. Z njim čebele dojilje krmijo do tri dni stare čebelje ličinke, matico pa vse življenje. Ko je v celicah satja največ matičnega mlečka, ga čebelar pobere, pridobivanje v večjih količinah pa je pa je zelo zahtevno. Zaradi blaženja s staranjem povezanih nevšečnosti, ki so med drugim tudi posledica pomanjkljive prehrane, se je izkazal kot odlično prehransko dopolnilo predvsem za starejše.

Fotografija osebe Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske/The Beekeeping centre.

Čebela mora za 1 kozarec medu preleteti dolžino ekvatorja...?

Največji doprinos čebel in drugih opraševalcev je opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90% svetovne hrane. Tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od čebel oziroma vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja. Za kilogram medu morajo čebele obleteti štiri milijone cvetov.

Čebela preleteti dolžino ekvatorja da napolni en kozarec medu kar 4x!

Image result for slovenski kozarec

Cvetni prah, vitamini,...

Cvetni prah ali pelod je zelo bogat z beljakovinami. Vsebuje vse za človeka pomembne esencialne aminokisline, razne maščobne kisline, vitamine B, C, D, E in K ter provitamin A. Cvetni prah čebele nabirajo na rastlinah, ga pri tem obogatijo z raznimi fermenti, hormoni in antibiotičnimi snovmi, nato pa ga odložijo v celice v satju. Če ga iz celice satja izkopljemo, dobimo izkopanec. Če pa pred vhod v panj namestimo osmukalnik, dobimo cvetni prah osmukanec. Ko se čebele rinejo skozi mrežico osmukalnika, jim pelod pade z nog.

Fotografija osebe Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske/The Beekeeping centre.

Med v kulinariki in katere vrste medu poznamo

Med je odlično hranilo. Zelo je uporaben tudi v kulinariki, saj živilom daje posebno aromo. Slovenski čebelarji pridelujemo kakovosten in varen med. Našli ga boste v tipiziranem kozarcu različnih velikosti, v katerega je dovoljeno točiti le med slovenskega porekla, ta pa je podvržen tudi internemu nadzoru kakovosti. Poznamo cvetlični, smrekov, hojev, gozni, akacijev, ajdov, kostanjev, regratov, lipov med in med oljne ogrščice. Vsak od njih ima svoje značilnosti gostote, barve in okusa.

Related image

 

Čebelji strup nadomestilo za botoks?

Večina ljudi pozna čebelo tudi po tem, da piči. Seveda čebele ne pičijo kar tako. Če boste čebelo srečali v naravi, vas bo pičila samo, če boste ogrozili njeno življenje.
Ali ste vedeli, da čebelji strup v medicini uporabljamo za desenzibilizacijo pri ljudeh, ki so alergični na čebelji strup? Po svetu uporabljajo čebelji strup tudi za zdravljenje različnih obolenj, vendar je tovrstno zdravljenje mogoče izključno pod zdravniškim nadzorom. V zadnjem času postaja vse bolj priljubljen v kozmetični industriji. Dodajajo ga v kreme in serume, saj naj bi bil naravno nadomestilo za botoks.

Fotografija osebe Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske/The Beekeeping centre.

Ali ste vedeli, da...

Glede na trenutno poseljenost čebeljih družin po Sloveniji se nam za kakovostno opraševanje, ki nam ga brezplačno zagotavljajo čebelarji s svojimi čebelami, ni treba bati.

Ali ste vedeli, da v sosednji Avstriji pridelovalci sadja opraševanje čebelarjem plačujejo, enako je ponekod drugod po Evropi in seveda v ZDA?

Fotografija osebe Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske/The Beekeeping centre.

Opraševanje in paša

Image result for čebela

Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je opraševanje različnih rastlin. Opraševanje omogoča razvoj in obstoj

rastlinskih vrst, čebele pa v zameno dobijo medičino in cvetni prah, ki sta pomembna za razvoj čebeljih družin. Pri opraševanju sadnega drevja čebele oprašijo 70 – 80 odstotkov cvetov. Čebele na paši nabirajo nektar in mano.

 

 

 

Ali lahko poleg avtohtone kranjske sivke gojim tudi ostale vrste čebel?

Image result for kranjska sivka

Naša avtohtona čebela je kranjska sivka. Od ostalih pasem čebel se razlikuje predvsem po sivih dlačicah na zadku in po značaju, saj je zelo miroljubna in redko piči. Za kranjsko čebelo je značilna skromna poraba zimske zaloge hrane, prezimuje pa v manjši skupnosti. Za našo čebelo je tudi značilna večja sposobnost orientacije.

Ali je v Sloveniji dovoljeno gojiti ostale vrste čebel, kljub avtohtoni kranjski sivki?

Odgovor je ne, saj je kranjska sivka avtohtona in želimo to vrsto ohraniti čisto.

 

Najstarejša plomba iz čebelja voska

plomba

Najstarejša znana plomba ali zalivka je bila pred 6.500 leti narejena iz čebeljega voska!

Čeljust moškega v poznih dvajsetih so pred stotimi leti našli v Sloveniji (tako pišejo v spodnjem članku) in je le-ta eden redkih primerov starodavnega zdravljenja zob. Počen zob so zapolnili s čebeljim voskom in tako zmanjšali nelagodje, ki ga povzroča odprt kanal do tkiva. Starost voska v zobeh so pred leti ocenili s karbonskim datiranjem. Raziskavo je opravila multidisciplinarna skupina Mednarodnega centra za teoretično fiziko Abdus Salam v Italiji.

Cenimo kranjsko sivko in njene pridelke! In pazimo na parafinske ponaredke
.
Celoten članek si v angleškem jeziku lahko preberete TUKAJ.

Medeni koktalji

Koktajl Č`BELCA

pripravljen in postrežen na Festivalu medu (priprava: Sandi Marolt)

Za 4 cocktaile potrebujemo:

  • 2dl medene mešanice (1dl kostanjevega medu, 0,5 dl sadjevca, 0,5 dl vode)
  • 2dl jajčnega likerja
  • 2dl krepke kave
  • 2 dl sladke smetane za stepanje

V tem vrstnem redu vlivajte previdno v kozarec, po 0,5 dl , na koncu dodajte še vršiček mete
(ali melise) in postrezite z manjšim medenjakom.

Ne pretiravajte, da vas »Č’belca« na koncu ne piči!

TROT – aperitivni koktajl

  • 3,0cl vodke
  • 2,0clmartini extra dry
  • 1,5cl liker zeleno jabolko
  • 1 b.ž. akacijevega medu

Priprava: v ročnem mešalniku
Ponudimo: v nizkem ali visokem martini kozarcu za koktajl
Okrasitev: limonina lupina

ČEBELARSKI – koktajl s penečim se vinom

  • 3,0cl malinovega likerja
  • 10 cl medene penine
  • 1-2 brizga mineralne

Dolijemo dobro ohlajeno medeno peneče se vino

Priprava: v gostovem kozarcu z ledom.
Ponudimo: v kozarcu za vino
Okrasitev: krhelj limete,vejica mete

ČEBELICA MAJA – dolga pijača

  • 2,5cl vodke borovnica-ribez
  • 1,5cl jagodnega likerja
  • 1,0cl limoninega soka
  • 1,0cl breskovega sirupa
  • 1 b.ž. hojevega medu

Dolijemo tonic

Priprava: v ročnem mešalniku
Ponudimo : v kozarcu za dolgo pijačo
Okrasitev: rezina limone,meta

KRANJSKA ČEBELA – after dinner

  • 3,0cl vodke
  • 1,5cl malinovega likerja
  • 1,5cl hruškovega sirupa
  • 1,0cl grenadina sirupa
  • 1 b.ž. lipovega medu

Priprava: v ročnem mešalniku.
Ponudimo: v nizkem ali visokem martini kozarcu za koktajl.

DOBRO JUTRO – brezalkoholni koktajl

  • 1,5dcl mleka
  • ½ banane
  • 10g indijskih oreščkov
  • 10g gozdnega medu

Priprava: v električnem mešalniku.
Ponudimo: v kozarcu za dolgo pijačo.

Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo

smgo2
Slovenski čebelarji si že tradicionalno prizadevajo obdržati prvinsko kakovost medu v največji možni meri. Med pridelujejo z veliko skrbnostjo. Ravno tako skrbno obdelujejo med – ga precejajo, posnemajo skladiščijo in polnijo embalažo. Pot od panja do mize porabnika je kratka, direktna. To pomeni, da porabnik lahko dobi na mizo tak med, kakršnega so čebele proizvedle.

Iz obdobja Kolektivne blagovne znamke »slovenski med« v obdobje EU zaščit
Z namenom dokumentiranja načina pridelave medu in njegove nadstandardne kakovosti je ČZS uvedla Kolektivno blagovno znamko »Slovenski med kontrolirane kakovosti«. Kakovostne zahteve za med v KBZ so bile višje kot jih je predpisoval državni pravilnik za med: vsebnost vode manj kot 18,6 %, vsebnost HMF v medu ne sme višja kot 15 mg/kg medu in mora biti pridelan v Sloveniji. Interni nadzor v obliki preglednikov za med in nevtralnega laboratorija je skrbel za delovanje sistema. Sledljivost do pridelovalca- čebelarja je bila v sistemu KBZ 100 % zagotovljena, saj je vsak kozarec medu iz tega sistema imel svojo tekočo številko.

Pravico uporabe izpeljanke iz besede »Slovenija« v blagovnem znaku »slovenski med« je Čebelarska zveza Slovenije pridobila s sklepom vlade R.Slovenije št. 009-01/98-6 z dne 26.10.2000, kar je nato ČZS na osnovi Zakona o industrijski lastnini registrirala pri Uradu Republike Slovenije, ki je izdal dne 4.5.2001 odločbo št. 670-302/000-AK-5 o priznanju blagovne in storitvene znamke »slovenski med«.

Z vstopom Slovenije v EU se je slovenskim čebelarjem ponudila tudi realna možnost koriščenja EU zaščit za posebne kmetijske pridelke oziroma živila, torej tudi za med.
V ta namen je ČZS pripravila elaborat »Slovenski med« z zaščiteno geografsko označbo, v katerem je iz KBZ povzela kakovostne kriterije, sledljivost, notranjo kontrolo. Upoštevala je tudi zakonodajo predvsem o higienski pridelavi živil in označevanju. Na tej osnovi je Kmetijsko ministrstvo za gozdarstvo in prehrano R. Slovenije izdalo Čebelarski zvezi Slovenije odločbo št. 33203-35/2007/24 z dne 12.12.2008, da se Slovenski med prehodno nacionalno zaščiti z geografsko označbo. Prehodna zaščita pomeni, da mora ime »Slovenski med« registrirati še Evropska komisija v Brüslju. Ker obstoječa zakonodaja EU za majhne države v imenu zaščitenega proizvoda izjemoma dopušča uporabo imena države, so dane realne možnosti, da bo tudi ta registracija uspešno realizirana.
Konec leta 2013 pa nam je tudi Evropska komisija priznala Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kateri je sedaj zaščiten tudi na nivoju EU. Od preostalega medu pridelanega v Sloveniji se razlikuje po kriterijih višje kakovosti, znanemu področju pridelave (Slovenija). Prepoznate ga po prelepki, katera v svoji vsebini poleg tekoče serijske številke nosi tudi evropski zaščitni simbol zaščitene geografske označbe.

Vrste Slovenskega medu

CVETLIČNI MED
Cvetlični med je po svojih senzoričnih lastnostih lahko raznovrsten, saj so te odvisne od vrste cvetov, na katerih so čebele nabrale nektar. Značilno zanj je, da je dokaj svetel in po okusu srednje do močno, celo zelo močno sladek, ter da ima pekoč pookus po sladkem. Pri tem tipu je obvezno navzoč tudi okus po kislem, ta pa je šibko do srednje močno izražen. Električna prevodnost mora biti nižja od 0,8 mS/cm. Cvetlični med lahko precej hitro kristalizira.

Senzorična lastnost
Opis
Videz
Barva: Lahko je zelo različna, od slamnato rumene do rjave. Odvisna je od vrste rastlin in deleža medu iz mane.
Bistrost: Po večini je moten, le redkokdaj bister.
Kristalizacija: Hitro kristalizira, kristali so lahko zelo drobni ali veliki in grobi. Barva kristaliziranega medu je svetlejša od nekristaliziranega, lahko je od svetlo rumene do svetlo rjave.
Vonj
Opis: Lahko je zelo prijetnega vonja: po sadju, tudi po kuhanem sadju ali kompotu, po travniških cveticah (vijolice, regrat), alpskih cveticah, po travniku, vosku. Njegov vonj je lahko tudi manj prijeten: po kuhanem sadju ali kompotu, sladkorju, včasih je tudi rezek ali ima vonj po lesu ali smoli (odvisno od deleža mane).
Intenzivnost:
Je srednja do močna.
Okus
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna, s pekočim pookusom po sladkem. Včasih je tudi osvežilen.
Intenzivnost:
– sladek:
srednje do močno, celo zelo močno,
– kisel:
šibko do srednje.
Aroma
Aroma je pestra in raznolika.
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Opis: Zaznavna je aroma po cveticah (vijolice, travniške cvetice, zelišča, detelja), svežem sadju (jabolka, hruške, breskve, muškatno grozdje, suhe slive, fige), po kompotu ali kuhanem sadju, po karamelnih ali mlečnih bonbonih, po rjavem sladkorju, karamelu in melasi, po zelenem (sveža trava, zmečkano zeleno listje). Včasih je zaznavna aroma medu iz mane, po smoli in lubju.
Intenzivnost: Je srednja do močna.

 

GOZDNI MED
Ker je gozdni med mešanica različnih vrst mane, se lahko vzorci zelo razlikujejo po barvi, vonju, okusu in aromi. Za tovrstni med je značilno, da v njem ne prevladuje nobena vrsta mane ter da sta okusa po sladkem in kislem uravnotežena. Pogosto je mešan s cvetličnim medom, saj čebele v gozdu obiskujejo tudi podrast. Električna prevodnost mora biti več kot 0,8 mS/cm.

Senzorična lastnost
Opis
Videz
Barva: Obstaja pestra paleta barv, od svetlo do temno rjave z rdečim ali zelenim odtenkom.
Bistrost: Lahko je moten ali bister (pogosto se sveti, podobno kot smrekov).
Kristalizacija: Lahko je kristaliziran.
Če je tekoč, je lahko zelo vlečljiv (kot smrekov).
Vonj
Opis: Zaznaven je oster vonj po smoli, sirupu smrekovih vršičkov, pa tudi po dimu, mleku v prahu, mlečnih bonbonih, medenjakih, vosku, po humusu in preperelem listju.
Intenzivnost: Je šibka do srednja.
Okus
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Intenzivnost:
– sladek: srednje do močno,
– kisel: šibko do srednje,
– grenek: lahko tudi zgolj šibko.
Aroma
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Opis: Zaznavna je aroma po smoli, po orehih, lešnikih, mleku v prahu, zeliščih, pelinu, karamelu, melasi, rjavem trsnem sladkorju, zeliščnih bonbonih, suhem sadju, suhih hruškah.
Intenzivnost: Je srednja.

 

AKACIJEV MED
Akacijev med je precej svojevrsten. Zanj je značilno, da je zelo svetel, skoraj brezbarven, da ima zelo nežen vonj in šibko aromo. V okusu je mogoče zaznati samo sladkost, ki je srednje do močno intenzivna. Akacijev med ima značilno zelo nizko električno prevodnost, najnižjo med vsemi tipi medu v Sloveniji. Tudi vrednost pH tega tipa medu je najnižja. Akacijev med tako rekoč nikoli ne kristalizira.

Senzorična lastnost
Opis
Videz
Barva: Je zelo svetle barve, od skoraj brez barve do slamnato rumene. Ob uporabi deviškega satja iztočimo skoraj brezbarven med. Vsak temnejši odtenek je znak, da čebele nektarja niso nabirale samo na akaciji, ampak tudi na drugih rastlinah.
Bistrost: Vedno je bister, le redkokdaj je nekoliko opalescenten.
Kristalizacija: Ostaja v tekočem stanju, ne kristalizira.
Vonj
Opis: Značilen je vonj po deviškem satju, svežem vosku, akacijevem cvetju, cvetju sadnih rastlin, svežem sadju (jabolka). Lahko zaznamo vonj po kuhani hruški, sveži slami, sveže pokošeni travi, zmečkanem listju.
Intenzivnost: Vonj je zelo šibek, neizrazit. Premočan vonj je napaka, ker kaže na navzočnost drugačnega nektarja.
Okus
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Intenzivnost:
– sladek: srednje do močno,
– kisel: nič do šibko.
Aroma
Obstojnost: Je šibka do srednja.
Opis: Zaznavna je aroma po deviškem satju, svežem vosku, akacijevem cvetju; občasno po cvetju sadnih rastlin, cvetlična (vijolice, vrtnice), sadežna po jabolkah, hruškah, lahko po vanilji, smetanovih bonbonih, svežem maslu, sveži slami.
Intenzivnost: Je zelo šibka.

 

LIPOV MED
Lipov med je proizveden iz nektarja in mane, zato ima lastnosti tako nektarnih kot tudi maninih medov. Prevodnost tega tipa medu ni omejena, lahko je nizka, od 0,5 mS/cm naprej, lahko pa tudi visoka, več kot 1,0 mS/cm. Za lipov med je značilno, da je zelo osvežilen ter da po vonju in okusu spominja na lipovo cvetje. Ta tip medu zelo hitro kristalizira in tvori velike kristale.

Senzorična lastnost
Opis
Videz
Barva: Lahko je svetlo rumene do svetlo jantarne, slamnate barve, z zelenim odtenkom.
Bistrost: Ni nujno vedno bister.
Kristalizacija: Po navadi hitro kristalizira. Značilni so veliki, grobi kristali. Kristaliziran med je slonokoščene do mlečno rumene barve.
Vonj
Opis: Zaznaven je vonj po lipovem cvetju, svež in nežen vonj, vonj po mentolu, limonini lupini, citronki, lesu ali žaganju. Lahko tudi po zdravilih, razkužilih, čistilih.
Intenzivnost: Je srednja do močna.
Okus
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Zaznaven je srednje do močno svež okus po mentolu, če je navzoča, je obstojna tudi grenkoba.
Intenzivnost:
– sladek: srednje do močno,
– kisel: šibko do srednje,
– grenek: lahko šibko do srednje.
Aroma
Aroma je zelo karakteristična.
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Opis: Je sveža, po mentolu, svežih orehih, zeliščih, kuhanem lipovem cvetju. Zaznavna je lahko tudi blaga aroma po cveticah.
Intenzivnost: Je srednja do močna.

 

KOSTANJEV MED
Kostanjev med je iz nektarja in mane, ki ju čebele nabirajo na pravem kostanju. Ta med se po svojem grenkem, trpkem vonju, precej grenkem okusu in dolgotrajno obstojni ter zelo izraziti aromi občutno razlikuje od drugih tipov. Električna prevodnost je zelo visoka, lahko tudi več kot 2 mS/cm.

Senzorična lastnost
Opis
Videz
Barva: Lahko je temno rjave ali jantarne barve, z rdečim odtenkom.
Bistrost: Vedno je bister.
Kristalizacija: Po navadi ne kristalizira. Motnost je znak navzočnosti drugih vrst nektarja ali mane. Morebitna kristalizacija je odvisna od vsebnosti nektarja cvetličnega medu ali mane.
Vonj
Opis: Značilen je grenek, trpek, oster vonj, vonj po kostanjevem cvetju, mokrem kartonu ali zmečkanem orehovem listju.
Lahko je odbijajoč.
Intenzivnost: Je močna.
Okus
Obstojnost: Dolgotrajno obstojen okus, zlasti okus po grenkem. Lahko ima tudi blag okus po kovini.
Intenzivnost:
– sladek: srednje,
– kisel: šibko,
– grenek: srednje do močno, lahko tudi zelo močno (zelo obstojna grenkoba).
Aroma
Aroma je zelo karakteristična.
Obstojnost: Zelo dolgotrajna, z grenkim pookusom.
Opis: Zaznavna je ostra, trpka aroma, po zažganem sladkorju, sladkornem sirupu, po dimu, po zeliščih, pelinu.
Intenzivnost: Močna do zelo močna.

 

SMREKOV MED
Značilnosti smrekovega medu, ki je maninega izvora, sta rdečerjava barva in izjemno sijoča se površina. Ta med je vedno bister in viskozen, po navadi torej ne kristalizira. Po aromi spominja na sirup iz smrekovih vršičkov. Električna prevodnost mora biti več kot 0,8 mS/cm.

Senzorična lastnost
Opis
Videz
Barva: Je rdečerjave barve, sijoč na površini.
Bistrost: Vedno je bister, motnost kaže, da vsebuje tudi mano drugih rastlin.
Kristalizacija: Po navadi ne kristalizira. Značilno je, da je zelo vlečljiv, zato se lepi na jezik in nebo.
Vonj
Opis: Zaznaven je nežen vonj, vonj po sirupu iz smrekovih vršičkov, smoli, lubju iglavcev, po suhih nežveplanih marelicah, lahko tudi blag vonj po mleku v prahu. Včasih je lahko zaznaven vonj po postanem, po vlažni krpi, plesni, humusu.
Intenzivnost: Jesrednja.
Okus
Obstojnost: Je kratkotrajna do srednja.
Intenzivnost:
– sladek: srednje,
– kisel: šibko do srednje, lahko tudi do močno.
Aroma
Obstojnost: Je kratkotrajna do srednja.
Opis: Zaznavna je aroma po sirupu iz smrekovih vršičkov, smoli, zeliščnih bonbonih, zeliščnem čaju, praženi kavi, suhem sadju, figah, kavnih bonbonih. Včasih je nekoliko odbijajoča, saj spominja na mokro živalsko dlako ali slino.
Intenzivnost: Jesrednja.

 

HOJEV MED
Hojev med je zelo temen, je sivorjave barve z zelenim odsevom. Po navadi je moten in ne kristalizira. Aroma je zelo značilna, po karamelu in mleku v prahu. Električna prevodnost mora biti več kot 0,8 mS/cm.

Senzorična lastnost
Opis
Videz
Barva: Je temno sivorjava z zelenim odsevom.
Bistrost: Je nekoliko do precej moten.
Kristalizacija: Po navadi ne kristalizira, po daljšem času se pojavi plastenje.
Vonj
Opis: Zaznaven je nežen vonj, vonj po mleku v prahu, smoli, suhih hruškah, smetanovem likerju, viskiju, včasih tudi po dimu ali po osmojenem lesu.
Intenzivnost: Je srednja do močna.
Okus
Obstojnost: Je srednja.
Intenzivnost:
– sladek: srednje do močno,
– kisel: šibko.
Aroma
Aroma je zelo karakteristična.
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Opis: Zaznavna je aroma po mleku v prahu, karamelu, zažganem sladkorju, smoli, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov, po dimu, po črnem čaju z mlekom, po zeliščnih bonbonih.
Intenzivnost: Je šibka do srednja.